From 42e321395e12a659db75c8dcd3485499ad61536f Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: Glenn Morris Date: Wed, 22 Aug 2007 07:41:15 +0000 Subject: [PATCH] Move tutorials from etc/ to etc/tutorials/ --- etc/tutorials/TUTORIAL.sl | 1140 +++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 1 file changed, 1140 insertions(+) create mode 100644 etc/tutorials/TUTORIAL.sl diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl new file mode 100644 index 00000000000..a682d9acbe0 --- /dev/null +++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl @@ -0,0 +1,1140 @@ +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu. + +Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni +CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju +vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi: + + C- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko + vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno + tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. + M- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali + ALT, ko vtipkamo . Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT + ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem + pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo oznaèevali z . + +Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). +V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih +znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: +<> +[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] +>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon), + da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite + hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to + napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona. + +Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta +kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran. + +Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po +datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z +ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v +(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa +pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke +META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni). + +>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. + + +* POVZETEK +---------- + +Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: + + C-v Premik se za cel zaslon naprej + M-v Premik se za cel zaslon nazaj + C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali + osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek + (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1) + +>> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. + Vtipkajte C-l. + Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. + +Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki +imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s +C-v in M-v pa deluje povsod. + + +* PREMIKANJE KAZALÈKA +--------------------- + +Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa +pridemo do izbranega mesta na zaslonu? + +Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in +C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj, +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni +kurzorskim tipkam: + + prej¹nja vrstica, C-p + : + : + nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f + : + : + naslednja vrstica, C-n + +>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico + na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na + sredino zaslona. + +V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` +(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F +kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste +uporabljali ves èas. + +>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice. + +>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat + pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini + vrstice. + +Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico +(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi +zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico +(èeprav tega Emacs ne zahteva). + +>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se + mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je + ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. + +Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. + +>> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za + premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca + vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico. + +Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo +toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu +pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na +katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. + +>> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte, + kaj se zgodi. + +Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za +celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b +pa za besedo nazaj. + +>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. + +Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v +belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b +deluje podobno, a v nasprotni smeri. + +>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in + C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali + med besedami. + +Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na +drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad +enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control +nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice +ipd.). + +Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e +premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na +zaèetek oz. konec stavka. + +>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. + Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. + +Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se +premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje +enega in drugega po svoje naravno. + +Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka. +Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu. + +Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki +po besedo in stavek: + + C-f Premik za znak naprej + C-b Premik za znak nazaj + + M-f Premik za besedo naprej + M-b Premik za besedo nazaj + + C-n Premik v naslednjo vrstico + C-p Premik v prej¹njo vrstico + + C-a Premik na zaèetek vrstice + C-e Premik na konec vrstice + + M-a Premik na zaèetek stavka + M-e Premik na konec stavka + +>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. + To so najpogosteje uporabljani ukazi. + +©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od), +ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga +premakne na konec datoteke. + +Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate +pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - +prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug +ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, +in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift. + +>> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. + +>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. + +Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po +zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b, +C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh +terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je +tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker +ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in +nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste +enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka. + +Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta +pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev +ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo, +kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a +tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in +namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno +tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker +deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni`` +argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a. + +Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej. + +>> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza + C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku. + +Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo +ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih +ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim +argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno. + +Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument, +premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u +8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. + +>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v + +To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi +premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. + +Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate +verjetno ob robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev, +imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z +mi¹ko kliknete na drsnik. + +>> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite + srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, + doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. + +>> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in + dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko + premikate mi¹ko? + + +* ÈE SE EMACS OBESI +------------------- + +Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z +ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo +predolgo, da bi se izvedli. + +Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni +argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti. + +>> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100, + zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je + premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali + s C-g. + +Tudi èe ste po nesreèi vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. + + +* ONEMOGOÈENI UKAZI +------------------- + +Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih +zaèetniki ne izvedli po nesreèi. + +Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z +obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga +res ¾elite izvesti. + +Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor +na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na +vpra¹anje odgovorite z ,n`. + +>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz), + zatem na vpra¹anje odgovorite n. + + +* OKNA +------ + +Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo +razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali +le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali +pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je: + + C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). + +To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel +zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre. + +>> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l +>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. + Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu, + ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? + +>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. + +Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz +sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta +ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, +delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se +zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki. + + +* VRIVANJE IN BRISANJE +---------------------- + +Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite +kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko +vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in +jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za +skok v novo vrstico. + +Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko +. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate +za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka +vrstico ali dve nad tipko , ki je oznaèena z "Backspace", +"Delete" ali "Del". + +Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka . Naj +vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - je +"Backspace". + +Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem +kazalèka. + +>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. + Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika + tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija. + +Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji +vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih +okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se +nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. + +>> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in + ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. + +>> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega + veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji + vrstici je izginil. + +Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem, +ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo +nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v +veè zaslonskih vrstic. + +>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To + zdru¾i vrstico s prej¹njo. + +>> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo + vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. + +Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se +izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev +obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo. + +>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * + +Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate +in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek +ukazov za brisanje: + + pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od + oznake za kazalèek) + C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako + za kazalèek) + + M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom + M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom + + C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice + M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka + +Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz +besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter +M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela +C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na +vrstice, drugi na stavke. + +Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega +podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo +izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je +preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na +drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem +ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. + +>> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji + odstavek. +>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka + postavljena) na dnu ekrana. +>> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega + odstavka. +>> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do + èrke V. + +Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, +pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko +prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki +lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo +pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo +prazne vrstice in presledke, pa ne. + +>> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da + pobri¹ete vsebino vrstice. +>> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico. + +Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e +vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za +eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo +drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj +ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj +drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k. + +Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- +potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam +je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa +na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi +datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v +delovnem podroèju poveèterjeno. + +Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y. + +>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. + +Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo +shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. + +>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. + +Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: + +>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol + in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele + besedila? + +Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar +ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje +pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do +njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano +besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim +besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno +pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi +ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo +ostalo, kamor ste ga odlo¾ili. + +Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej +spet na zadnje pobrisano besedilo. + +>> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e + eno vrstico. + Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. + Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. + Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na + zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje + pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu + M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev. + + +* PREKLIC UKAZA (UNDO) +---------------------- + +Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko +besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne +C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e +predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno +spremembo globlje v zgodovino. + +Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema +izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu +(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih +znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki +bi jih morali vtipkati. + +>> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u. + +C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot +s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat +zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni +povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na +nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo +pritisnjeno tipko CONTROL. + +Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe +bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. + +Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete, +enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem +besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom +C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. + + +* DATOTEKE +---------- + +Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v +datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, +ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da +na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati +(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko). + +Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je +bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa +spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo +(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi +nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne +¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, +lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko +¾e shranili na disk. + +V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in +konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del +zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to +,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali +kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. + +Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero +datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v +tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz + + C-x C-f (poi¹èi datoteko) + +vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v +vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni +vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj +pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe +ste se na primer pri tipkanju zmotili. + +Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v +pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g. + +>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je + zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je + uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. + +Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na . S tem se +po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik +izgine, ko je ukaz izveden. + +Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko +dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite, +da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: + + C-x C-s (shrani datoteko) + +Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na +disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako +da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega +razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. + +Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje +pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne +izgubite veliko. + +>> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega + uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote + ...TUTORIAL``. + +Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in +tako ne boste videli, da Emacs ¹e kaj izpi¹e. To je znak, da je +operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za +prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon +,,odmrznete`` z ukazom C-q. Èe je va¹ sistem eden takih, si za nasvet, +kako re¹iti to nev¹eènost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to +Incremental Search`` v priroèniku za Emacs. + +Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali +popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z +Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom, +ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo +Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na +¾e obstojeèi datoteki. + + +* DELOVNA PODROÈJA +------------------ + +Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva +ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z +ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. + +>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f + bla . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in + shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se + vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL . + +Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem +podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo +novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo +z ukazom: + + C-x C-b Seznam delovnih podroèij. + +>> Poskusite C-x C-b zdaj. + +Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e +tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega +podroèja. + +>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij. + +Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe +¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti`` +nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni +datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete`` +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja. + +>> Vtipkajte C-x b bla , s èimer se vrnete v delovno podroèje + ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej + odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL , s èimer se vrnete + nazaj v ta uèbenik. + +Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga +prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij. + +Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del +kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo +nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno +takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz +C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje +,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki +jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno podroèje + s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako + vrnite v uèbenik. + +Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to +ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na +delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali +spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na +podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo +udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi +bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x +C-s. Namesto tega imamo: + + C-x s Shrani nekatera delovna podroèja + +Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena, +odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno +podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti. + + +* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV +------------------------ + +©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na +razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. +eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je: + + C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend). + Sledi mu en sam znak. + M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime + ukaza. + +Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako +pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega +nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s +katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu +povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x +C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene +datoteke). + +Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi +nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. + +Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno +lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko +vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``. + +Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko +po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem +primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini +je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. + +Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je +tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za +delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj +napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, +èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v +Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. + +Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: + + C-x C-f Poi¹èi datoteko. + C-x C-s Shrani datoteko. + C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij. + C-x C-c Konèaj Emacs. + C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. + C-x u Preklic zadnjega ukaza. + +Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj +poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden +takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en +niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem +vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga +¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte +samo ,,repl s`` in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska +tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani +tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na . + +Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite +zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej +vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return. + +>> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem + vtipkajte M-x repl szamenjalaspremenila. + + Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede + z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo + ,,spremenila``. + + +* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE +-------------------------- + +Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene, +èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, +Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih +urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po +znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala +,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje +,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena +datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e. + +Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno +shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime +datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x +recover file. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes +za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov. + + +* ODZIVNO PODROÈJE +------------------ + +Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici +na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano. + + +* STATUSNA VRSTICA +------------------ + +Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno +nekaj podobnega kot: + +--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- + +V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga +urejate. + +Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo +poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN +odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo +namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je +zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete, +tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. + +Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno +¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek. + +Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali. +Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, +so samo èrtice. + +Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela +Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste +sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major +mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih +so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju +besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin, +njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e +Fundamental. + +Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, +denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak +programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, +mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni +naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni +naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin +Fundamental. + +Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na +primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text). +>> Vtipkajte M-x text mode. + +Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne +spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za +dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je +obravnaval kot meje med besedami. + +Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina +ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin. + +Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m. + +>> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu + vrha zaslona. +>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje + od osnovnega (Fundamental). +>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. + +Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi +podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih +naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko +aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno +od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina, +en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov. + +Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto +Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na +presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. + +Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode. Ko je +vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x +auto fill mode. Z istim ukazom torej preklapljamo +(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. + +>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati + "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil + vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj + Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. + +©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko +spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni +argument. + +>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte + nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20 + znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. + +Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa, +kadar popravljate ¾e napisan odstavek. +Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam +znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q). + +>> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q. + + +* ISKANJE +--------- + +Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed), +naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za +premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je +na¹el iskani niz. + +Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga +navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje +odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. + +Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za +iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip! + +Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik +v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju +in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. zakljuèi iskanje. + +>> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo + ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj + se je zgodilo s kazalèkom. +>> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``. +>> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. +>> Konèajte iskanje s tipko . + +Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a +poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete +naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat +pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da +iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. + +OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran +zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in +ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi +ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na +C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental +Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo. + +Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, +da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne +nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer, +predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na +mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste +s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek +postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e +,a`. + +Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak +(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), +se iskanje prekine. + +C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in +i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke, +namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja +tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. + + +* VEÈ OKEN NA ZASLONU +--------------------- + +Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken +na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu. + +>> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji + znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) +>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. + V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem + oknu. +>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. + (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). +>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v + spodnje okno. +>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. + Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila. +>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na + mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno. + +Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje +v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi +v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih +nauèili, veljajo za aktivno okno. + +Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, +drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu, +v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko +premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. + +C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na +PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni +tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od +tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko +pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). + +Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META +in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej +pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v +ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, +kot sta CONTROL in META. + +>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. + +(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili +zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in +sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) + +Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem +oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega +okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo +datoteko. + +Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki: + +>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih + datotek. Konèajte z . Odpre se ¹e eno okno in izbrana + datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo + okno. + +>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da + zaprete spodnje okno. + + +* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA +---------------------------- + +Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo +urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji +oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli +[(Fundamental)] namesto (Fundamental). + +Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To +zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi +za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. + +>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte + ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. + +Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g +preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. + + +* DODATNA POMOÈ +--------------- + +V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete +Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to +zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih +koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene +veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h +(h kot ,,help``, pomoè). + +Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè +¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo +povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste +si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g. + +(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni +dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem +pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega +poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) + +Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem +pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal +kratek opis ukaza. + +>> Vtipkajte C-h c C-p. + Izpi¹e se nekaj takega kot + + C-p runs the command previous-line + +Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij +uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so +navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija +poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z +ukazom ¾e kdaj sreèali. + +Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, +ali, èe nimate tipke META, v. + +Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. + +>> Vtipkajte C-h k C-p. + +To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem +z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna +z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko +urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste +konèali. + +Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè: + + C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime + funkcije. + +>> Poskusite C-h f previous-line. + To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. + +Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi +lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime +spremenljivke. + + C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal + vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te + ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih + bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno + zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek. + +>> Vtipkajte C-h a file. + +To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo +,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e +tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in +write-file. + +>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite + nekajkrat. + +>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo. + + C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno + podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate + priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z + ukazom m emacs denimo dobite priroènik za + urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste + uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na + vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih + ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega + berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹ + glavni vir dokumentacije. + + +* DRUGE MO®NOSTI +---------------- + +©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi +natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help +ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè, +sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj +tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. + +Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*, +je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil +preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je +opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. + +Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi +podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), +preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je +opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. + +Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa. + + +* ZAKLJUÈEK +----------- + +Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo +zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa +storite to z ukazom C-z. + +Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v +Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - +prito¾ite se! + + +* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE +------------------------------ + +Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih +besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni +Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin. + +To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo +razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: + +Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, + 2005, 2006, 2007 Free Software Foundation, Inc. + + Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa + v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o + avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku + nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. + + Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati + spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno + oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. + +Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni, +a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte +kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti +obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate, +pi¹ete in delite prosto programje! + +;;; Local Variables: +;;; coding: iso-latin-2 +;;; sentence-end-double-space: nil +;;; End: + +;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6 -- 2.30.2